Naravne stvari v bogoslužju

Naravne stvari v bogoslužju />

06/01/2018

novice, bogoslužje

Kristjan se zaveda, da je narava Božje delo, zato jo spoštuje, v njej odkriva sledove Stvarnika in doživlja Božjo bližino. Ne samo človek, vsa ustvarjena narava slavi Boga.

Z grehom je človek onemogočil, da bi sam in narava slavili Boga na način, kakršnega si je Bog zamislil ob stvarjenju. Jezus je z učlovečenjem naravo in v njej človeka zopet posvetil Bogu. Stvari so postale znamenja.

Cerkev nekatere predmete posvečuje, druge blagoslavlja. Z blagoslovom postanejo sveto znamenje – zakramental. Zakramentali ne podelijo milosti Sv. Duha na tak način kot zakramenti, temveč po molitvi Cerkve pripravljajo kristjana na prejem milosti in ga razpoložijo na sodelovanje pri tem.

Z obredi blagoslava stvari človek priznava, da bo ustvarjene reči tako uporabljal, da bo z njihovo rabo Boga iskal in ga ljubil.

Pri bogoslužju nekatere stvari potrebujemo kot snov zakramentov: VODO, KRUH, VINO, OLJE; druge uporabljamo pri bogoslužnih opravilih: SVEČA, OGENJ, PEPEL, SOL.

Uporabljamo jih zaradi simbolike.

VODA

Voda je ena od zelo vsakdanjih stvari. Z njo se neprestano srečujemo. In prav zaradi te vsakdanjosti ne vidimo njenega velikega pomena za življenje.

VODA= JASNO IN ZAPLETENO ZNAMENJE. Voda je skrivnostna, preprosta; umije, kar je umazano in poživi, kar trpi žejo. Hkrati pa je tudi nemirna, polna ugank in nasilja. Je podoba življenja samega.

JE VIR ŽIVLJENJA: Življenje se poraja v vodi – rastline, živali in človek potrebujemo vodo za nastanek in razvoj.

PRVINA SMRTI IN UNIČENJA: s svojo močjo lahko uniči življenje (vesoljni potop, Rdeče morje za Egipčane).

POGLED V ZGODOVINO:

– skoraj vsa verstva uporabljajo vodo v bogoslužju; z vodo se umivajo, da bi se dostojno srečali z božanstvom.

– Stara zaveza: umivali so se in s tem simbolično pokazali, da prihajajo k Jahveju notranje očiščeni.

– Jezus: pri zadnji večerji umije noge učencem, ne samo v znamenje ponižnosti in služenja, temveč tudi v znamenje notranje čistosti, ki je bila apostolom potrebna za obhajanje prve evharistične daritve.

– Nova zaveza: notranje očiščenje se godi po krstni vodi. Voda nima po svoji naravi moči duhovnega očiščevanja in prerajanja, ampak zaradi prisotnosti Svetega Duha. Kristus je z daritvijo svojega življenja zaslužil ljudem novo, Božje življenje. Krstna voda daje v moči Sv. Duha Božje življenje, oživlja in poživlja.

KRUH

Kruh je simbol naše OSNOVNE, BISTVENE HRANE. Kruh je življenjsko pomemben. Zdrava hrana je, ki se je nikoli ne preobjemo, in nam diši, ko smo se že vsega naveličali.

V kruhu je zgneteno vse ČLOVEŠKO DELO IN MOČ ZEMLJE.

V kruhu je velika TEŽNJA PO ŽIVLJENJU. Obnavlja nam telesne moči in nam daje novo življenje. Pri vseh ljudstvih je kruh nekaj svetega in od najstarejših časov so ga uporabljali tudi za Božjo službo.

Kristus je kruh uporabil za znamenje SVOJE NAVZOČNOSTI MED NAMI in ZNAMENJE SVOJEGA NENEHNEGA ODREŠENJSKEGA DELOVANJA. On sam je izbral kruh kot podobo, pod katero ponavzočuje svojo veliko življenjsko daritev in se z nami najtesneje združuje.

Kruh za evharistično daritev mora biti preprost, a hkrati čist in dober: zamešen iz pšenične moke, s samo vodo brez vsake primesi – celo brez kvasa (v zahodni Cerkvi).

POMEN KRUHA IZ NEBES:

– OBHAJILO – HRANA, ki hrani božje življenje v nas;

– prejmemo božje življenje in SVOJE ŽIVLJENJE DAMO BOGU. Ljubezen je vedno dvostranska.

Ko prejmemo obhajilo, postanemo deležni Kristusovega Božjega življenja in tudi njegove smrti.

Vsako življenje pozna rast in upadanje. Tudi v nadnaravnem – duhovnem življenju:  rast v Kristusu in odmiranje staremu Adamu.

Obhajilo ni samo prejemanje, ampak tudi dajanje.

Kristusu dajemo svoj čas, on nam daje svojo večnost.

Dajemo mu svojo človečnost, on nam daje svoje božanstvo.

Dajemo mu svojo ničnost, on nam daje svojo neskončnost.

VINO

Pri vinu najprej pomislimo na njegovo zlorabo.

Vendar pa je v Božjih očeh vino ZA ČLOVEKA VELIKA DOBRINA. Vino ni samo pijača, ki odžeja, temveč je pijača, ki daje pogum, zanos in moč. Je pijača radostne brezskrbnosti in veselja.

Tako stara kot nova zaveza pozna vino, ki je navzoče v daritvah.

Posebno bogata SIMBOLIKA vina je V EVHARISTIČNI DARITVI. Vino je iztisnjeno it grozdja in spominja na vse, KAR ČLOVEKA STISKA: spominja na delo, napor, solze in kri. Vino je podoba ČLOVEKOVEGA DELA IN TRPLJENJA. Tako ponudimo pri darovanju Bogu delo, trpljenje svojega dne, tedna, vsega svojega življenja in ga nekako spustimo v ta kelih. Duhovnik dvigne kelih našega dela, napora, trpljenja in ga Bogu daruje.

Pri spremenjenju po posvetilnih besedah: “To je kelih moje krvi, nove in večne zaveze, ki se za vas preliva v odpuščanje grehov.” – se VINO SPREMENI V KRISTUSOVO ŽIVLJENJE IN MOČ.

Učinek evharistije naj bi bil, da bi Kristus živel v nas s svojo milostjo, s svojim stalnim vplivanjem in s svojim zveličavnim delovanjem.

VINO IN VODA pri pripravljanju darov: Ko duhovnik pri darovanju pripravlja vino, mu doda nekaj kapljic vode. To je naredil tudi Jezus pri zadnji večerji po judovski navadi. Pomeni pa to mešanje vode in vina zedinjenje Kristusove Božje in človeške narave, pa tudi pomeni Kristusa in vernike. Vsi mi naj bi se združili s Kristusom in postali zares Božji.

OLJE – KRIZMA

OLJE JE DRAGOCENA IN SKRIVNOSTNA SNOV. Uporabljali so ga za ŽIVEŽ, ki krepi življenje; ZDRAVILO, ki so ga vlivali v rane ali z njim mazilili ranjene ude; GORIVO za oljenke, s katerimi so razsvetljevali prostore.

V stari zavezi so uporabljali olje:

– pri PREDMETIH, ki so jih uporabljali pri bogoslužju, mazilili so jih z oljem po Božjem naročilu;

– pri POSVEČEVANJU OSEB je bil poudarek na maziljenju z oljem.

Zaradi naravnih lastnosti olja, zaradi simbolike v stari zavezi sta Kristus in Cerkev izbrala olje, da predstavlja nevidne resničnosti – kot snov pri zakramentih.

PRI ZAKRAMENTIH še na poseben način pomeni maziljenje s krizmo NOTRANJE POSVEČENJE S SV. DUHOM in DELEŽNOST PRI KRISTUSOVI TROJNI SLUŽBI.

Pri krizmeni maši na veliki četrtek škof olje, ki ga uporabljamo pri bogoslužju, blagoslovi, krizmo pa posveti.

Trije zakramenti: krst, birma in mašniško posvečenje vtisnejo kristjanu neizbrisno znamenje VEDNO TESNEJŠE POVEZANOSTI S KRISTUSOM.

SVEČA

Sveča je preprosta stvar, vendar zelo bogata v svoji simboliki. S svojo svetlobo prižiga človeku upanje, da bo v njegovo življenje posijala nova luč.

SIMBOLIKA LUČI je velika: brez luči ne vidimo stvari take, kot v resnici so.

V luči vere pa zemeljske stvarnosti vidimo v bogatejši razsežnosti – postanejo znamenja, po katerih se Bog razodeva in nam je blizu.

Goreča sveča je PODOBA KRISTUSA. Sama sebe použiva, okrog sebe pa širi svetlobo in toploto. Zase ne ohrani nič. Dokler je le trohica moči v njej, gori, sveti, greje in ožarja. V tem je Kristus z velikim preseganjem podoben sveči. Njegova ljubezen ga je pripeljala na križ in se je na njem popolnoma daroval, žrtvoval za ljudi. Kakor sveča ob oddajanju svetlobe in toplote ugasne, tako je ugasnilo Kristusovo življenje v službi človeku in Bogu.

VELIKONOČNA SVEČA je postala simbol VSTALEGA KRISTUSA. Pomeni vrnitev in navzočnost Kristusa, ki je luč sveta. Velikonočna sveča IZRAŽA PREHOD IZ TEME SMRTI IN GREHA V BOŽJO VELIKONOČNO SVETLOBO.

Z velikonočno svečo je povezana simboliko KRSTNE SVEČE – luč, ki je zaupana staršem in botrom, naj bi ohranili, da bo otrok v Kristusovi luči varno hodil kot otrok luči, vztrajal v veri. Krstna sveča lahko spremlja posameznika ob osebnih praznikih, prvem obhajilu, pri obhajilu in ob umirajočem. Krst spremlja človeka od rojstva do smrti.

OGENJ

OGENJ JE VIR SVETLOBE IN TOPLOTE. Brez svetlobe in toplote ni življenja, kakor ga ni brez vode. Ogenj pa ima tudi moč, da uniči in spremeni vse, kar je gorljivega.

Zato je ogenj, podobno kot voda, SIMBOL OČIŠČEVANJA, pa tudi UNIČENJA.

OGENJ JE SIMBOL BOŽJE NAVZOČNOSTI IN DELOVANJA. V Svetem pismu je opisanih več dogodkov:

– goreči grm;

– izhod Izraelcev iz Egipta – ognjeni steber, da jim je svetil;

– Nova zaveza: binkoštni praznik. Jeziki kakor plameni razodevajo Božjo navzočnost in nakazujejo veliko spremembo, ki jo je Sveti Duh povzročil v apostolih. Jeziki kakor plameni so tudi znamenje Božje ljubezni, saj je goreči plamen SIMBOL VELIKE LJUBEZNI (Jezusovo srca obdano z gorečimi plameni).

Na Božjo navzočnost in ljubezen nas opozarja večna luč, ki gori pred tabernakljem, v katerem se hrani Sveto Rešnje Telo.

PEPEL

Že v stari zavezi srečamo pepel kot ZNAMENJE MINLJIVOSTI IN KOT KLIC K SPREOBRNJENJU. Tudi za kristjane je simbol notranje spokornosti.

Pepeljenje nas po eni strani SPOMINJA SMRTI, po drugi strani pa SPODBUJA K ŽIVLJENJU Z BOGOM.

Po Kristusovi zmagi na križu smo vsi skozi smrt in prah poklicani v Božje življenje.

V stiskah in bridkostih vedno znova okušamo, da smo kljub vsemu napredku in pridobitvam časa bitja, ki nosimo v sebi smrt in bomo razpadli v prah. Vendar naj ne bi nikoli pozabili, da nosimo v sebi po krstu Božje življenje, ki je močnejše od smrti.

SOL

Sol je za človekovo življenje potrebna kot kruh. Sveto pismo pravi, da daje sol moč naši življenjski povezanosti z Bogom. Kakor daje sol okus hrani in jo varuje, da se ne pokvari, tako je simbol NOTRANJE MOČI IN TRDNOSTI ZAVEZE Z BOGOM.

“VI STE SOL ZEMLJE,” pravi Jezus. Jezusovi učenci morajo biti za svet to, kar je sol za jed. Sol daje jedem prijeten okus in jih varuje, da se ne pokvarijo. Tako naj bi tudi Jezusovi učenci z besedo in zgledom pomagali ljudem, da bi se v svoji življenjski naravnanosti oklepali Boga s preprostim in čistim srcem.

SOL JE SIMBOL MIRU, LJUBEZNI IN BRATSKE POVEZANOSTI. Sol je Kristusov nauk, , njegov duh, ki zagotavlja življenjev medsebojni ljubezni.

Ostane nam Jezusovo naročilo: Vi ste sol zemlje!” Pred svetom smo PRIČE VSTAJENJA IN ŽIVLJENJA JEZUSA KRISTUSA IN ZNAMENJE ŽIVEGA BOGA. Vsi skupaj in vsak s svoje strani moramo hraniti svet s sadovi Sv. Duha.